Kronos (v rimski mitologiji Saturn) je grški bog poljedelstva in žita. Simbolizira strah, uničenje, smrt, nenasitno željo in požrešno lakoto po življenju. Sin Urana (nebes) in Gaje (zemlje) velja za najmlajšega iz prve generacije Titanov, njegov simbol pa je postal Saturnov srp ali kosa.
Kronos je očeta strmoglavil, ga udaril s srpom in mu odrezal moda, postal kralj nebes, njegova vladavina (druga božanska generacija) pa je postala znana kot "zlata doba".
Poročil se je z Reio (v rimski mitologiji enako kot Ops), svojo sestro in boginjo matere, in z njo imel šest otrok: Hero, boginjo poroke in žensk; Demetro, boginjo žetve in letnih časov; Hestijo, boginjo doma in družine; Hada, boga mrtvih in podzemlja; Pozejdona, boga morja in potresov; Zeusa, boga neba, strele in groma.
Poglej tudi: Simbol zobozdravstvaKronos se boji, da bi ga kateri od njegovih otrok strmoglavil, kot je to storil njihov oče, ko so se rodili, zato požre svoje potomce. Vendar ga Reia uspe prevarati in v jami na Kreti skrije enega od svojih otrok, Zevsa. Tako možu ponudi kamen, zavit v tkanino, ki ga pogoltne, ne da bi opazil razliko.
Tako Zevs v nekem trenutku ponudi zdravilo svojemu očetu, ki izbljuva vse svoje požrte brate, na koncu pa ga priklene in pohabi. S tem Zevs začne obdobje druge generacije grških bogov poleg Here, Demetre, Hestije, Hada in Pozejdona.
Poglej tudi: Maorska sova